Kako sadimo in vzgajamo paradižnik?

Kako sadimo in vzgajamo paradižnik?

paradižnik Paradižnik izhaja iz južne Amerike, zgodovinski viri najpogosteje omenjajo Peru. V Evropo je prišel v šestnajstem stoletju in na začetku ni bil posebej priljubljen. Ljudje so se ga bali uživati, zaradi njegove intenzivne, rdeče barve. Mislili so, da je strupen in zato so v Evropi, paradižnik začeli gojiti šele v osemnajstem stoletju. O tem čudovitem sadju, poznamo mnogo mitov in legend, prav tako se ga prijelo veliko imen. Najbolj poznan je mit o nimfah, ki naj bi čuvale drevo z zlatimi jabolki. Poznamo ga tudi pod imenom rajsko jabolko. Plodovi paradižnika so različnih oblik. Poznamo okrogle, ploščate ali hruškaste paradižnike.

Dozorel plod je običajno rdeče ali oranžne barve, čeprav se v zadnjem času pojavljajo sorte paradižnika, ki so tudi črne, rumene ali vijolične barve. Pri nas je najbolj razširjen paradižnik volovsko srce, češnjev paradižnik, podolgovati in paradižnik v soplodju. Na vrtovih in tudi v balkonskih koritih, gojimo hibridne sorte, čeprav se vse več ljubiteljev starih sort, prizadeva vzgojiti tudi paradižnike starih sort. Paradižnik je izredno priljubljen pri zagovornik zdrave prehrane, saj vsebuje mnoge vitamine in minerale.

Kakšne učinkovine skriva paradižnik?

Energijska vrednost srednje velikega paradižnika je približno od 23 do 25 kalorij in vsebuje naslednje vitamine in minerale:

  • 0,82 mg beta karotena
  • 0, 057 mg vitamin B1
  • 0, 035 mg vitamin B2
  • 24,2 mg vitamin C
  • 0, 5 mg železo
  • 14 mg kalcij
  • 26 mg fosfor
  • 20 mg magnezij
  • 297 mg kalij
  • 125 mg natrij
  • 94, 2 grama vode
  • 0,2  grama maščob
  • 3,3 grame  ogljikovih hidratov
  • 1,8 grama vlaknin
  • 1 gram beljakovin

Če pojemo dnevno en srednje velik paradižnik, zagotovimo telesu tretjino dnevne potrebe po vitaminu C. Beta karoten se v telesu pretvori v vitamin A. Vsebuje tudi fitokemično učinkovino lipoken, ki pomaga v boju proti raku na prostati. Proti raku se borijo tudi kafeinska, ferulinča in  klorogenska kislina. Učinkovini lutein in zeaksantin, pa varujeta naš vid in preprečujeta izgubo vida.

Kako pravilno sadimo paradižnik?

Paradižnik je med najbolj priljubljenih vrtninah pri nas, vendar lahko njegovo pridelovanje pogosto otežijo razne bolezni rastline. Sadike paradižnika lahko vzgojimo sami, če pa pri tem nismo preveč spretni, je najbolje, da sadike kupimo in nasadimo. Pri zasaditvi na prosto, moramo upoštevati nekaj nasvetov, če želimo lepe plodove in obilen pridelek. Upoštevati moramo priporočene razdalje sajenja v vrsti in med vrstami. Ko kupimo sadike, so še majhne, zato mogoče nimamo občutka, koliko se bodo razrasle.

 

Najboljša razdalja med sadikami je 80 cm med vrstami in 50 cm v vrsti. Če bomo sadike nasadili pregosto skupaj, se lahko zgodi, da bo rastlina rasla preveč v višino, saj se bo moral boriti za svetlobo. Prav tako rastline po dežju, rosi ali zalivanju, predolgo ostanejo mokre, saj pregosta nasaditev onemogoča kroženje zraka. V tem primeru se lahko pojavi paradižnikova plesen, ki nam lahko uniči ves naš trud. Raje imejmo na vrtu manj lepih, zdravih sadik, kot pa večjo količino bolehnih. Za zatiranje škodljivcev, si lahko pripravimo domača škropiva in naravnih sestavin.

 

Paradižnik potrebuje veliko sonca, zato je zelo pomembno kam ga posadimo. Toploto potrebuje že pri kaljenju, saj kali šele pri minimalni temperaturi od 11 do 25 stopinj C. Vsekakor paradižnik nasadimo na sončno lego, čeprav ga bomo v deževnem letu, na prostem težko vzgojili. Kadar je veliko dežja, se na rastlinah razvije paradižnikova ali krompirjeva plesen, korenine pa zaradi preveč vlage pričnejo propadati. Dobri sosedje paradižnika so nizek fižol, korenček, peteršilj, solata, čebula, špinača, česen, kapucinka, koruza, radič in zelena.

Kako vzgajamo različne sorte paradižnika?

zalivanje paradižnika z mlekomGlede na sorte, paradižnik delimo na visoke ali indeterminantne, ali na nizke, determinantne sorte. Visoke sorte lahko zrastejo izredno visoko, nad vsakim socvetjem se oblikuje vegetativni poganjek. Te sorte moramo gojiti ob opori in ves čas odstranjevati liste.  Te sorte izredno hitro rastejo in tvorijo malo socvetij. Z odstranjevanjem listov omogočimo rastlini enostebelno rast. Odstranimo lahko tudi vrhnji poganjek in s tem povečamo, da bodo plodovi prej in bolj enakomerno dozoreli.

 

Determinantne sorte paradižnikov pa so nižje rasti, ki se konča z listom ali socvetjem. Tem sortam ni potrebno odstranjevati listov in jim ni potrebno postavljati opore. Oporo postavimo takrat, ko ima rastlina veliko plodov in postane težka. S temi paradižniki je manj dela, vendar dajo tudi nekoliko manjši pridelek. Te sorte so primerne za vzgojo v loncih, ki jih postavimo na balkon ali teraso. Ko se plodovi paradižnika obarvajo, odstranimo vse liste, razen tistih, tik pod plodovi. S tem zagotovimo paradižniku zračnost in svetlobo.

Kako zalivamo paradižnik?

Zalivanje paradižnika je zelo pomembno opravilo. Namakati ga moramo redno, enakomerno in pri tem pazimo, da ne močimo listov. Najbolj enostavno je kapljično namakanje, če imamo seveda to možnost. Ko rastlina tvori plodove, jo moramo zalivati pogosteje, najbolje zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Paradižnika nikoli ne zalivamo ob najbolj vročih urah! Vsekakor potrebuje veliko vode, posebej ob cvetenju in ko začne delati plodove. Kadar je izredno vroče poletje, seveda potrebuje še več vode.

 

Če nimamo možnosti kapljičnega zalivanja, potem moramo paradižnike zalivati najmanj trikrat tedensko in takrat obilno. Najboljši čas za zalivanje je od sončnega vzhoda do desetih, ter od šestih zvečer, pa do sončnega zahoda. Če ga gojimo v posodah, potem ga moramo pogosteje zalivati, saj se zemlja v loncih hitreje izsuši. Vlago lahko zadržimo tako da okrog sadik položimo slamo ali kakšno drugo zastirko.

Zemlja za paradižnik in gnojenje

Paradižnik posadimo v kvalitetno zemljo, najbolje v doma pridelan kompost. Za uspešno rast lahko uporabimo tudi hlevski gnoj, a to gnojenje moramo opraviti že v jeseni. V rastni sezoni, moramo rastline najmanj trikrat tudi dognojevati. Prvič gnojimo tri tedne po saditvi, drugič ko pričnejo rasti plodovi in tretjič, ko se oblikujejo zadnji cvetovi. Gnojilo mora vsebovati veliko fosforja in kalija, saj pospešujeta cvetenje in zorenje plodov.

 

V gnojilo naj bo tudi manjši delež dušika, ki spodbuja rast listov. Ko paradižnik raste, ga lahko pognojimo z gabezovim gnojilom, ki ga lahko naredimo sami. V gabezu je veliko kalcija, ki ga rastlina nujno potrebuje za rast. Liste paradižnika lahko poškropimo tudi z mlekom ali sirotko in jim tako nudimo še dodaten kalcij. (a)

Paradižnikova juha

paradižnikova juha
ZA PARADIŽNIKOVO JUHO POTREBUJEMO TUDI HLADNO STISKANO OLIVNO OLJE! POGLEJ VEČ! KLIKNI SLIKO!

Iz paradižnika pripravljamo veliko okusnih in zdravih jedi. Ta sadež je osnovna sestavina mediteranske prehrane in poleg paradižnikove solate, je najbolj priljubljena vsekakor paradižnikova juha. Za čudovito paradižnikovo juho za štiri osebe, bomo porabili deset minut časa za pripravo sestavin in eno uro za kuhanje. V eni porciji paradižnikove juhe, se skriva 588 kalorij in 4,3 grame maščob. 

Paradižnikova juha sestavine:

  • 1,80 litra jušne osnove ( uporabimo lahko zelenjavno, kurjo ali govejo juho)
  • šest žlic hladno stiskanega olivnega olja
  • 2 veliki čebuli
  • 3 stroke česna
  • 1, 30 kg zrelih paradižnikov
  • 2 sesekljani rdeči papriki
  • 2 žlici paradižnikove mezge
  • 400 gramov starega kmečkega kruha
  • 1/2 šopka sveže bazilike
  • sol in sveže zmlet poper

 

Jušno osnovo segrejemo in pustimo, da počasi vre. V v večji ponvi segrejemo hladno stiskano olivno olje, dodamo na grobo sesekljano čebulo, strt česen in sesekljano rdečo papriko. Vse sestavine pražimo toliko časa, da se zmehčajo. Nato dodamo na grobo narezane paradižnike, paradižnikovo mezgo in na srednje močni vročini dušimo 10 minut. Mešanico damo v mešalnik in jo obdelamo v pire in jo nato damo nazaj v ponev.

 

Staremu kmečkemu kruhu obrežemo skorjico, sredico narežemo na kockice. Paradižnikovemu pireju prilijemo jušno osnovo, dodamo kruh, grobo nastrgane listek bazilike, sol in poper. Pokrijemo in počasi kuhamo približno 45 minut, vmes večkrat močno pomešamo, da se krušne kocke razpustijo. Juho ponudimo ohlajeno na sobno temperaturo, pred serviranjem jo potresemo z nekaj listki sveže bazilike ali malo sveže zmletega popra.

 

 

Deli naprej