Bazilika je nepogrešljiva začimba v kulinariki, manj poznana pa je uporaba bazilike v zeliščarstvu. Na splošno je najbolj razširjena navadna bazilika, Ocimum basilicum, ki jo poznamo tudi pod imeni bražilka, božiljek ali bosiljek.

Prvotni dom navadne bazilike je južna Azija, a jo kot zeliščno dišavnico in zdravilno rastlino, že dolgo gojimo tudi po celi Evropi. Beseda bazilika izhaja iz grške besede basilikon, kar pomeni kraljevski, verjetno zato, ker so jo dolga stoletja slavili kot kraljico med zelišči.

Bazilika

Listi navadne bazilike imajo kompleksno sladko aromo, ki ima pridih po janežu in klinčkih. Okus listov je topel, poprast, nekoliko podoben okusu klinčkov, s priokusom po meti in janežu.

Podoben okus imajo tudi škrlatna, grška in solatna bazilika. Pri baziliki uporabljamo sveže liste, medtem ko lahko cvetne popke iz socvetij dodajamo solatam ali jih uporabimo za okras jedi. Bazilika je nepogrešljiva pri pripravi različnih jedi, predvsem pri kuhanju jedi na žlico. 

Listi navadne bazilike

Listi navadne bazilike že ob rahlem trenju sproščajo aromo, ki nas ponese v tople in sončne kraje. Omamni vonj bazilik je doma v sončnih krajih Grčije in drugje po sredozemskih deželah. Bazilika spada v družino ustnatic, v to družino spadajo tudi mete. Sorodnost teh dveh priljubljenih zelišč opazimo po izrazitem pridihu po meti, ki ga spremlja sladki vonj bazilike, ki rahlo diši tudi po janežu.

Navadna bazilika ima velike, svetlo zelene liste, ki so po površini svilnato gladki, razvije pa tudi majhne bele cvetove. Največji uporabniki bazilike so kuharji v zahodnjaški kuhinji, nepogrešljiva je za pripravo italijanske omake pesto ali francoske omake pistou. Nepogrešljiva je pri paradižnikovi solati, izvrstno se dopolnjuje s česnom.

Vonj in okus svežih listov navadne bazilike najbolje ohranimo v tesno zaprti posodi, kjer na vsako plast listov posujemo malo soli in jih zalijemo z olivnim oljem. Tako pripravljene sveže liste hranimo v hladilniku, verjetno bodo počrneli, a bodo ohranili odličen okus.

Kako gojimo in pravilno shranjujemo bazilike?

Skoraj vse vrste bazilike, prav tako navadna bazilika, so nežne zelnate enoletnice, ki jih lahko doma vzgojimo tudi iz semen. Seveda pa lahko kupimo že za sajenje pripravljene sadike in jih takoj posadimo na vrt ali v cvetlične lonce. Bazilike najbolje uspevajo v rodovitnih, dobro odcednih tleh. Rade imajo sončno in zavetno rastišče. V hladnejših podnebjih bodo lepše uspevale v rastlinjaku ali na okenski polici v stanovanju.

Če želimo košato razrast rastline, redno odstranjujemo stebelne in cvetne vršičke, saj s tem tudi zavremo cvetenje. Pri večini bazilik se listi, ki jih odtrgamo, hitro zmečkajo in ovenijo. Zaradi tega pri nakupu pazimo, da ne vzamemo v šope povezana stebla, ki že imajo počrnele ali povešene liste.

Uporaba bazilike v kulinariki

• V zahodnjaški kuhinji je bazilika zvesta spremljevalka paradižnika. Dodajamo jo v solate, omake, ter razne juhe in enolončnice. 
• Različne sorte bazilik lahko dodamo v nadeve za piščanca. Zmehčamo maslo in dodamo sesekljano baziliko, česen, nastrgano limonino lupinico in malo krušnih drobtin. Mešanico vtremo pod kožo celega ali na kose razrezanega piščanca, ki ga nato spečemo v pečici.
• Navadna bazilika je nepogrešljiva pri pripravi rib in morskih sadežev, odlična je za pripravo rakov in školjk. Dodamo jo teletini in jagnjetini, odlično se prilega k svežim malinam.
• Posebnost navadne bazilike je tudi ta, da med kuhanjem v paradižnikovi omaki ali drugih kislih omakah počrni, vendar ohrani značilne okus. Med kuhanjem hitro izgublja aromo, zato jo na začetku kuhanja dodamo samo malo za okus, po končanem kuhanju pa jo dodamo še za vonj.
• Bazilike ne režemo z nožem, saj jih rezanje poškoduje in prej počrnijo. Najbolje je, da jih ročno natrgamo ali na hitro sesekljamo.

Katerim jedem dodajamo baziliko ?

Bazilika se odlično poda k naslednjim živilom:

• bučke
• fižol v zrnju
• grah
• jajca
• jajčevci
• krompir
• limone
• mehki siri
• mlada koruza
• olive
• paradižnik
• pica
• riž
• mozzarella
• testenine

Bazilike se odlično dopolnjujejo z naslednjimi začimbami in zelišči:

• česen
• drobnjak
• kapre
• koriander
• majaron
• meta
• origano
• peteršilj
• rožmarin
• timijan

Bazilika v olivnem olju

Olivno olje je okusno, zdravilno in običajno ga dobro prenašamo. Za hrambo zelišč uporabimo vedno kakovostna olja, namesto oljčnega olja lahko uporabimo tudi hladno stiskano sončnično olje. Primero je tudi sojino olje ali olje pšeničnih kalčkov.

Vsa ta olja se lepo ujemajo z zelišči in začimbami in jim dajejo posebno aromo. Za ohranjanje arome bazilike je najboljši način vlaganje v olivno olje. Potrebujemo naslednje sestavine:

• 150 gramov sveže bazilike
• 1 liter hladno stiskanega olivnega olja

Sveže nabrano baziliko na hitro oplaknemo z vodo in jo osušimo. Liste položimo v steklenico ali v kozarec za vlaganje in jih potlačimo z leseno žlico. Olivno olje segrejemo na šibkem olju na približno 40 stopinj C in ga nato prelijemo čez liste bazilike. Kozarec dobro zapremo in mešanico pustimo počivati en mesec.

Tako pripravljeno olje moramo porabiti v nekaj tednih, če pa želimo bazilikino olje ohraniti dlje časa, moramo liste odstraniti, saj postanejo sluzasti. V tem primeru olje precedimo in ga prelijemo v temne stekleničke.

Pesto iz bazilike za testenine

Italijanska beseda “pestare” pomeni “tolči” in ravno to je pravi način kako pripravimo preprosto omako, ki jo imenujemo pesto. Vemo da je zelena omaka narejena iz stolčenih listov bazilike, a poznamo tudi pesto iz drugih rastlin. Zato je ravno način priprave tisti, ki daje omaki ime pesto.

Kadar pripravljamo domači pesto iz bazilike, vedno uporabimo ekstra deviški olivno olje. Omake namreč ne kuhamo in okus olivnega olja se čudovito ujema z baziliko, česnom in parmezanom. Doma narejeni pesto ima veliko bolj svež okus kot kupljen, za pripravo pa porabimo izredno malo časa.

Recept za domači pesto iz bazilike:

Dodamo maslo, parmezan, pinjole, limonino lupinico, sol in poper. Mešamo še približno 3 minute, da dobimo gosto zmes. Dodamo še 2 žlici vode, vendar samo, če je zmes pregosta.

Testenine skuhamo “al dente”, to pomeni, da so ob ugrizu še čvrste in jih odcedimo. Še vedno zelo vročim testeninam postopoma dodajamo po 125 gramov pesta in dobro premešamo, da se pesto enakomerno razporedi. Če se nam zdi pesto preveč lepljiv, dodamo majhno žličko vode. Postrežemo vroče!

Uporaba navadne bazilike z zeliščarstvu

V zeliščarstvu pri navadni baziliki uporabljamo olistana stebla s cvetovi, ki jih nabiramo od poletja pa vse do jeseni. Liste posušimo v senci, jih nato drobno narežemo in hranimo v dobro zaprti posodi v temnem prostoru. Posušene liste uporabljamo za pripravo poparkov, čajev ali prevretkov. Iz svežih cvetov bazilike pripravljamo alkoholne izvlečke.

Zdravilne učinkovine v navadni baziliki in njihov vpliv na naše zdravje

• V navadni baziliki najdemo eterično olje, približno 7 ml na kg, odvisno od tega, kje rastlino gojimo. V eteričnem olje bazilike, ki raste na otokih Indijskega oceana je od 65 do 85% estragola. Bazilke, ki jih gojijo v Egiptu in južni Evropi, pa vsebujejo eterično olje, katerega glavna sestavina je linalool. V navadni baziliki se nahajajo tudi čreslovine.
• Baziliko zeliščarji uporabljajo predvsem za lajšanje krčev v želodcu in črevesju. Sveži listi bazilike spodbujajo apetiti in urejajo prebavo. Pomagajo tudi pri zaprtju, vetrovih in napenjanju. 
• Navadna bazilika ima adstringentne lastnosti, zmanjšajo vnetne reakcije, zato je koristna tudi za zunanjo uporabo. Z grgranjem čaja iz svežih listov bazilike lajšamo bolečine v grlu, medtem ko vdihavanje pare  pomaga pri čiščenju sinusov in dihalnih poti.
• Z mazilom iz bazilike, ki mu primešamo meto in kumino, uporabljamo za celjenje ran in ureznin.
• Eterično olje bazilike pomaga pri odpravljanju glist in mikrobov. Prav tako pripravki iz bazilike pomagajo pri težavah z aknami.

Bazilikin čaj

Poparek iz posušenih listov bazilike uporabljamo pri težavah s prebavo, slabem apetitu, napenjanju, vetrovih in zaprtju. Šest gramov posušenih listov navadne bazilike prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo stati deset minut. Nato čaj precedimo in pijemo eno skodelico na dan, brez dodanega sladkorja ali medu.

Kadar imamo kronične težave z napenjanjem, pijemo do pet skodelic čaja na dan, vedno med obroki. Več skodelic čaja pijemo sedem dni, nato za sedem dni prenehamo in nato kuro spet ponovimo.

Prevretek listov bazilike za grgranje

Za lajšanje bolečin v grlu dve žličko posušenih listov bazilike kuhamo v  250 ml vode, v pokriti posodi približno 15 minut. Nato prevretek odcedimo, ohladimo in grgramo trikrat na dan.

Previdno!

Pripravkov iz listov bazilike ne smemo uživati dolgo časa in neprekinjeno, prav tako niso primerni za dojenčke in male otroke. Nosečnice in doječe mamice, naj se terapevtskim odmerkom bazilike izogibajo.

Čajna mešanica proti vetrovom

Kadar nas napihuje in imamo vetrove, je lahko zelo neprijetno, posebej če se moramo odpraviti v lekarno ali k zdravniku po zdravilo za lajšanje. Zato je najbolje, da imamo zdravilna zelišča za lajšanje vetrov vedno pri roki. Pri vetrovih in napenjanju, nam bo pomagala naslednja zeliščna mešanica:

• 1 žlička suhih kamilic
• 1/2 žličke suhe mete
• 1 žlička suhe navadne mačje mete
• 1 žlička suhe bazilike
• 2 zdrobljeni semeni janeža
• 1/2 žličke suhega majarona

Vsa zelišča zmešamo v večji skodelici in in jih prelijemo s 250 ml vrele vode. Skodelico pokrijemo in zelišča namakamo 10 minut, nato čaj precedimo in počasi, po majhnih požirkih popijemo. Na dan spijemo tri skodelice čaja. 

Liker z žajbljem in baziliko

Bazilika je izredno aromatična rastlina, zato jo lahko uporabimo tudi pri pripravi raznih zeliščnih likerjev. Dobro se ujema z žajbljem, zato lahko nekaj lističev dodamo tudi v žajbljev liker. Potrebujemo naslednje sestavine:

• 33 listov žajblja
• 2 lista bazilike
• 3 klinčke
• 3 limonine lupine (rumeni del)
• 30 dag sladkorja
• 6 dcl domačega žganja
• 7 dcl belega vina

Sveže žajbljeve liste najprej poparimo in žajbljevo tekočino prelijemo v steklen kozarec. Dodamo vse preostale sestavine, pretresemo in dobro zapremo. Kozarec za dva meseca postavimo na toplo mesto, vmes vsebino večkrat pretresemo. Po dve mesecih mešanico precedimo in prelijemo v čiste stekleničke. Liker naj še šest mesecev zori, šele nato je primeren za uživanje.

Katere vrste bazilik poznamo?

Odgovor na to vprašanje bi bil zelo, zelo razširjen, saj poznamo do sedaj najmanj 60 vrst gojenih bazilik. Po videzu včasih nekatere vrste bazilike težko prepoznamo, prav gotovo pa jih spoznamo po čudovitem, značilnem vonju. Po botaničnih značilnostih bazilike delimo na dve osnovni skupini.

Eno skupino predstavljajo azijske in indijske vrste, drugo vrsto pa evropsko mediteranske vrste. Nekatere bazilike so poimenovali po vonju ali okusu, spet druge pa po obliki ali po barvi. V osnovi imajo vse bazilike sladko, toplo, janežasto in na klinčke spominjajočo aromo.

Škrlatna bazilika

Škrlatna bazilika, Ocimum basilicum var. purpurascens, je vrsta bazilike, ki ima škrlatne, včasih celo črne liste in zanimive rožnate cvetove. Ta vrsta bazilike je izredno aromatična, spoznamo jo tudi po izrazitem vonju po klinčkih in meti.

Škrlatna bazilika ne sme manjkati pri jedeh iz riža ali žit, nekaj listov pa obogati vse vrste solat.

Bazilika Purple Ruffles

Sorta bazilike Purple Ruffles je čudovita okrasna rastlina, ki ima velike, lesketajoče liste. Prelepi listi so škrlatno kostanjevo rjavi in po robu valovito izrobljeni. Cvetovi te bazilike so rožnati, celotna rastlina pa ima topel vonj, ki spominja na sladki koren.

Podobna sorta Green Ruffles ima bele cvetove in velike svetlo zelene liste z nagubanim robom. Obe sorti lahko uporabljamo podobno kot navadno baziliko.

Grška bazilika

Grška bazilika, Ocimum basilicum var. minimum, je poznana tudi pod imenom grmičasta bazilika, ker je njena rast v obliki košatega grmička. Ta vrsta bazilike ima majhne zelene liste in bele cvetove. Spoznamo jo tudi po ostrem vonju.

Grško baziliko lahko gojimo tudi v cvetličnih loncih, uporabljamo jo podobno kot navadno baziliko. Za okrasitev solat, lahko dodamo cele liste grške bazilike.

Cimetna bazilika

Cimetna bazilika, Cinnamon Basil,  izvira iz Mehike in ima rožnate cvetove in zelene liste z rahlim škrlatnim nadihom. Ima izrazito sladkoben vonj, prevladuje vonj po cimetu in zelo rahel vonj po kafri.

Cimetna bazilika se najbolje poda k stročnicam in k začinjeni ocvrti zelenjavi.

Bazilika African Blue

Sorta bazilike African Blue ima izredno dekorativne liste in zelo poseben, odličen vonj. Zaradi tega je pri kuharjih izredno cenjena. African Blue ima motno zelene liste in škrlatne cvetove. Sveži listi te bazilike imajo močan oster vonj, s pridihom po klinčkih in meti, zaznamo pa tudi rahel vonj kafre.

Ta vrsta bazilike je nepogrešljiva pri pripravi riža, razne zelenjave in mesnih jedi. Sveže liste lahko dodamo tudi k krompirjevi solati, iz njih pa lahko pripravimo tudi okusne pesto. Ta bazilika je med redkimi bazilikami, ki so večletne. Če je dobro zaščitimo pred mrazom, nam bo uspevala več let.

Solatna bazilika

Solatna bazilika, Ocimum basilicum var. crispum, je zvrst bazilike, ki ima velike, mlahave in zgrbančene liste. Zaradi svoje nežnosti, so ti listi izvrstni na solatah.

Iz sesekljanih listov solatne bazilike, na majhne kocke narezanega paradižnika in s kančkom hladno stiskanega olivnega olja, lahko pripravimo čudovito omako za testenine. Ta sorta bazilike je najbolj priljubljena na jugu Italije.

Navadna bazilika, Ocimum basilicum:

https://youtu.be/0pRfKfzLU5A